2.350 kilometrov avanture
(junij 2026)
Na kratko
- Trajanje: 7 dni
- Prevoženih: približno 2.350 km
- Trajekt: Livorno–Olbia-Livorno
- Potovali smo dva para motoristov
- 6 nočitev na Sardiniji
- ❤️ Vrhunec ture: prelaz Passo Genna Silana (SS125) – ena najboljših motorističnih cest v Evropi.❤️
Že dolgo sva govorila, da mora Sardinija enkrat priti na vrsto. Motoristi jo hvalijo skoraj tako navdušeno kot Dolomite. In zdaj lahko rečem samo eno: imeli so prav.
V sedmih dneh sva skupaj prevozila približno 2.350 kilometrov. Od doma do Livorna, s trajektom na Sardinijo, skoraj okoli celega otoka in nato spet proti domu. In če me kdo vpraša, ali je bilo veliko vožnje? Seveda je bilo! Ampak na motorju kilometri niso naporni, če te za vsakim ovinkom čaka nov razgled.
Livorno – začetek nove dogodivščine
Do Livorna sva vozila skoraj osem ur. Tam sva se dobila s prijateljema Zoranom in Renato iz Švice. Že na parkirišču trajekta je bilo jasno, da bo to teden poln smeha, lepih cest in dobre družbe.
Ob 23. uri smo se vkrcali na trajekt proti Olbii.
Moram priznati, da sem pričakovala običajen trajekt. Potem pa stopim nanj in si mislim: “Čakaj malo…a smo se mi vkrcali na križarko?”
Najela sva kabino in po dolgi vožnji je bil topel tuš pravi luksuz. Tisti občutek, ko po celem dnevu slečeš motoristična oblačila…to razumejo samo motoristi.
Seveda pa nismo šli takoj spat.
Na palubi smo nazdravili začetku dopusta. Glasba, smeh, veter, morje in občutek, da si končno izklopil službo, telefon in vsakodnevne skrbi. Če se dopust začne tako, veš, da bo dober.
Trajekt je ponoči mirno plul proti Sardiniji, jaz pa sem spala presenetljivo dobro. Brez zibanja, brez morske bolezni. Očitno me je osem ur vožnje tako utrudilo, da bi verjetno zaspala tudi na klopci.
Dobrodošli na Sardiniji!
Zjutraj smo zapeljali iz trajekta v Olbii, kjer se je začela naša motoristična avantura.
Načrt je bil preprost – narediti skoraj cel krog okoli otoka in obiskati najlepše ceste, razgledne točke in nekaj zanimivih mest.
Naša pot je potekala približno takole:
Olbia – prvi stik s Sardinijo.
Alghero – lepo obmorsko mesto z obzidjem, ozkimi uličicami in prijetnim večernim utripom.
Bosa – pisane hiše ob reki in ena najlepših obalnih cest med Algherom in Boso. Ovinki, morje in razgledi – tukaj smo se večkrat ustavili samo zato, ker je bilo enostavno preveč lepo, da bi se odpeljali naprej.
Tresnuraghes – prva noč v Hotelu Villa Gli Asfodeli.
Portoscuso – prenočili smo v Hotelu Don Pedro.
Cagliari – glavno mesto Sardinije, kjer smo se malo sprehodili, popeljali s turističnim vlakcem, popili kavo in nadaljevali proti vzhodni obali.
Santa Maria Navarrese – nočitev v Marina Torre Navarrese Resortu.
Nuoro in gorata notranjost Sardinije.
Passo Genna Silana – cesta, ki jo mora prevoziti vsak motorist
Če obstaja cesta, zaradi katere se splača pripeljati motor na Sardinijo, je to Passo Genna Silana (Route SS 125).
Dolgi ovinki, odličen asfalt in čudoviti razgledi. Prometa ni bilo veliko, zato je bila vožnja pravi užitek. To je cesta, kjer se ne mudi nikamor. Samo voziš, se ustaviš na razgledni točki, narediš kakšno fotografijo in greš naprej. Cesta je speljana skozi naravni park Gennargentu in je ena najbolj znanih motorističnih cest v Italiji.
Kje smo spali?
Na poti smo izbrali tri različne nastanitve.
Hotel Villa Gli Asfodeli (Tresnuraghes) Tukaj je hotel z bazenom res lep in ima pravi italijanski šarm.
Dve noči z zajtrkom– približno 203 € za sobo.
Hotel Don Pedro (Portoscuso)
V središču mesta, precej klasičen hotel.
Ena noč – približno 188 €.
Marina Torre Navarrese Resort (Santa Maria Navarrese)
Dve noči z obilnim zajtrkom – približno 217 €. Lep resort z bazenom, ki je sestavljen iz manjših bungalovov, vsak ima teraso ali balkon. Plaža je bila lepa, hrana dobra, okolica prijetna in mirna. V resortu pa večinoma starejši od 60 let.
Camping Golfo dell Assinara
Ena noč – 70€ brez zajtrka
Kamp v katerem ti dajo pri check in rjuhe, brisače in ključ za bungalov. Bungalov je bil sicer blizu lepe plaže, vendar je bil sam bungalov res dotrajan, imel je svoj vonj, posteljo si postiljaš sam, spominja pa na stare bungalove iz socializma. Za eno noč ok. Če pa sem čisto iskrena…midva sva pri nastanitvah vajena malo več razkošja, tako da nama je bilo vse skupaj bolj “ok”, kot pa wow. Poskusili smo. Za naju pa to ni bila izkušnja, ki bi si jo želela ponoviti.
Kaj pa hrana?
Na motorističnih turah nama ni pomembno, da vsak dan sediva v restavracijah.
Velikokrat smo se ustavili v trgovini, kupili pršut, sir, kruh, sadje, kakšno sladico in naredili kar piknik ob cesti.
Najina motorista sta vedno našla popoln prostor za parkiranje motorjev, potem pa je iz kovčka prišla še dekica. V nekaj minutah je bila miza ali klopca postavljena.😊
Priznam pa še nekaj…
Na Sardiniji sem dokončno vzljubila Aperol Spritz. Po vročem dnevu na motorju je bil skoraj obvezen del večera. In ja … mislim, da ga od takrat pijem precej pogosteje kot prej.
Ljudje in vožnja
Ljudje so prijazni, brez kakšnega pretiranega navdušenja nad motoristi.
Če primerjam z Romunijo, je razlika ogromna. Tam so se nama vozniki skoraj vedno umikali, tukaj pa motoristov praktično nihče ni posebej upošteval. Tudi motorjev je bilo precej manj, kot sva jih pričakovala.
Zato je bilo treba voziti nekoliko bolj previdno.
Koliko stane Sardinija?
Sardinija ni ravno poceni destinacija.
Cene v restavracijah so podobne severni Italiji, kava je še vedno ugodna, pijača ob morju pa hitro nanese nekaj evrov več. Če potuješ z motorjem, lahko veliko prihraniš z dobrim načrtovanjem in kakšnim piknikom ob poti, kar smo tudi sami večkrat naredili.
Zadnji dan – še malo sonca
Pred odhodom proti Olbii smo se ustavili še na enem od polotokov in si vzeli nekaj ur samo zase.
Kopalke, sonce in morje.
Santa Teresa Gallura – plaža, kjer smo se malo namočili in osvežili. D vitamina pa tudi ni manjkalo. Tam nas sonce sicer ni samo pobožalo. Nas je kar pošteno ožgalo. Kljub kremi smo zvečer ugotovili, da bomo domov odnesli še lep spomin v obliki malo bolj rdeče kože.
Popoldne smo se odpeljali proti Olbii, kjer nas je že čakal trajekt.
Ob 22. uri smo se ponovno vkrcali.
Adijo, Sardinija!
Tudi povratna plovba ni minila brez zabave. Na palubi je igrala latino glasba, plesalo se je skoraj do polnoči, potem pa še zadnja noč na morju.
Zjutraj nas je pričakal Livorno.
Popili smo še zadnjo skupno italijansko kavo, se poslovili od prijateljev in vsak je krenil proti svojemu domu.
Priznam pa, da je bil ta dan najtežji od vseh.
Od Livorna do doma sva bila na motorju skoraj deset ur. Utrujenost se je že pošteno poznala, zadnjih nekaj sto kilometrov pa sva odštevala skoraj vsakih deset.
Ko sva končno zapeljala na domače dvorišče, sva bila utrujena, prašna in malo “zdelana”…ampak z enim kupom novih spominov.
Komu bi Sardinijo priporočila?
Predvsem motoristom.
Ne zato, ker bi bil to moj najljubši otok ali ker bi me popolnoma očaral, ampak zato, ker ponuja odlične ceste, veliko ovinkov, lepe razglede in dovolj različnih pokrajin, da ti med vožnjo ni nikoli dolgčas.
Bi se še vrnila?
Morda. Ampak naslednjič zagotovo izven največje poletne vročine, saj je bilo junijsko sonce že dovolj močno, da smo ga vsi dobro občutili.
Še bolj pa nama bo v spominu ostalo to, da sva vse te kilometre delila s prijateljema. Skupni zajtrki, postanki ob cesti, večerni Aperoli, šale na trajektu in dolgi dnevi na motorju so ustvarili spomine, ki jih nobena fotografija ne more ujeti. Takšna potovanja človeka ne obogatijo le z novimi kraji, ampak tudi še bolj povežejo ljudi, ki jih doživljajo skupaj.
Travelista nasveti za motoriste
- Najlepši čas za obisk je maj, junij ali september. Julija in avgusta so temperature zelo visoke.
- Trajekt rezervirajte nekaj mesecev vnaprej. Midva sva ga rezervirala februarja za junijsko potovanje in za dve osebi, motor ter kabino z oknom v eno smer plačala približno 420 €. Bližje sezoni so cene občutno višje.
- Cesta SS125 (Passo Genna Silana) je obvezna za vsakega motorista, po najinem mnenju je vrhunec celotnega otoka.
- Goriva je dovolj, vendar v notranjosti otoka ne odlašajte s točenjem. Cene se spreminjajo.
- Vedno imejte v kovčku kopalke. Nikoli ne veste, kdaj boste našli plažo, ki vas bo premamila.
- Sončna krema je obvezna. Tudi na motorju sonce hitro naredi svoje.
- Piknik ob poti je odlična ideja. V lokalnih trgovinah dobite izvrsten pršut, sire, kruh in sadje za precej manj denarja kot v restavracijah.
- Za najlepše fotografije se ustavljajte na razglednih točkah med Algherom in Boso ter na prelazu Genna Silan.
Vsaka motoristična tura je zgodba zase. Sardinija je dodala še eno nepozabno poglavje v najin potovalni dnevnik in na zemljevid spominov. Pred nama pa je še ogromno cest, ki jih še nisva prevozila. In prav zato se že veseliva naslednje motoristične avanture. ❤️
