Jordanija

JORDANIJA 1.dan /2.dan /3. dan

1.dan

Ob 1ih zjutraj smo družina Franić štartali od doma proti letališču Marco Polo v Benetke. Leteli smo z družbo WizzAir in polno letalo je odletelo ob 6:30  zjutraj. Ob 11:30 smo prileteli v Amman. Že iz letala smo opazili čisto drugačno pokrajino kot pri nas. Večinoma puščava, zelo malo zelenja razen kaktusov in nasejenih palm. 

Za vstop v Jordanijo potrebuješ Jordan pass, ki pride na osebo 80 eur. Na letališču v Ammanu opazim v toaleti eno zanimivost. Evropejke si v wc-ju popravljamo lase, veliko pokritih žensk v Jordaniji pa si popravlja ruto. Ruto sleče, malo prevrže lase in si potem zopet nadene ruto, katero fiksira s špangicami.

Na letališču prevzamemo še rent a car preko Payless. Dobili smo avto MG 5 in za 7 dni plačali 300€ z zavarovanjem vred. Odpeljali smo se v hotel Olive in za eno noč za družinsko sobo plačali 75€.

Citadela v Ammanu

Najprej smo se malo odpočili, potem pa smo šli pogledat Citadelo v Ammanu. Citadela je utrdba v kateri so vidne sledi arhitekture skozi različna zgodovinska obdobja. Za 10-minutno vožnjo s taksijem do tja smo plačali 3JOD, kar je približno 4,20€. Vstop v Citadelo je vključen v Jordanpass. Že takoj, ko smo vstopili skozi železna vrata Citadele smo opazili neverjeten razgled na betonsko đunglo Ammana. Po ogledu ruševin smo se peš spustili do centra mesta in šele takrat opazili pravi živžav in kaos, ki je nenehno prisoten v Ammanu. Na vsakem koraku slišiš njihovo arabsko glasbo, trgovci te na ulici ogovorijo in vabijo v svoje trgovinice, na cesti je zelo gost promet, slišimo pa minutno piskanje hupe in zvok policijske sirene.

Naš prvi okus arabske hrane je bil v restavraciji Hashem, kjer imajo najboljši humus. Jedli smo humus z mesom, fatteh, falafle in ostale arabske jedi. Za 4 osebe smo plačali 14 jodov. Večer smo zaključili s sladicami v prijetnem ambientu na terasi s pogledom na živo mesto Amman in šišo z okusom lubenice in mete.

2.dan

“Mount Nebo je gora, na katero je Mojzes splezal, da bi videl obljubljeno deželo, katero mu je pokazal Bog, in tam umrl.“

Zbudili so nas prijetni sončni žarki ob 7ih zjutraj. Po zajtrku smo se spakirali in z avtom odpravili proti Mount Nebo. To je gora, na katero je Mojzes splezal, da bi videl obljubljeno deželo, katero mu je pokazal Bog, in tam umrl. Za vstopnico smo plačali 3 jode na osebo. Na gori je Mojzesov spomenik, arheološki muzej in cerkev, v katero ne smeš vstopiti, če se ti vidijo ramena. Pred vhodom je košara z ogrinjali, s katerimi se lahko pokriješ.

Našo pot smo z avtom nadaljevali proti Mrtvem morju / Dead sea in našem resortu Samarah. Za luštkan apartma s teraso, bazenom in 100 m od mrtvega morja smo plačali 160 eur. Dan je minil v družinskem skupnem druženju v bazenu in ob njem, ter kopanju v Mrtvem morju. Mrtvo morje leži v veliki depresiji, 400 m pod običajno gladino morja. Vanj priteka reka Jordan, ki pa ne zadostuje za ohranjevanje stalnega nivoja vode, zato gladina morja stalno upada.

Mrtvo morje ima približno 30% soli, kar je desetkrat več kot naše morje. Posledica tega je večja plovnost – voda dobro drži na površini tudi sorazmerno težke predmete. Bilo nam je zelo zabavno, ko smo lebdeli na vodi. Opazili pa smo, da je bilo morje kar mastno in tudi na površini je bil videti oljnat lesk. Zato smo se spraševali, če v morje doteka katran. Kasneje smo na internetu prebrali, da je temu res tako. Namazali smo se tudi z zdravilnim blatom, ki je neke vrste maska za telo. Ko se na telesu blato posuši, se greš umiti v morje in tvoja koža je  potem občutno mehkejša. Za kopanje v Mrtvem morju moraš paziti, da nimaš kakšne ranice, ker je to zaradi slanosti morja potem zelo neprijetno in pekoče. Zato se tam ne smeš kopati po britju kože. Ozračje je bilo zelo vroče in komaj smo čakali tuš sladke vode. Po neverjetni izkušnji smo večer preživeli ob bazenu.

3.dan

“Kanjon Wadi Numeira, znan tudi kot “vodna Petra” ali Wadi Hudeira. To je sprehod v resnično spektakularen kanjon s čisto – ampak ne pitno – tekočo vodo in masivnimi stenami, ki skoraj zakrivajo nebo.“

Po zajtrku v apartmanu smo spakirali in se odpravili raziskovat kanjon Wadi Numeira, znan tudi kot “vodna Petra” ali Wadi Hudeira. To je sprehod v resnično spektakularen kanjon s čisto – ampak ne pitno – tekočo vodo in masivnimi stenami, ki skoraj zakrivajo nebo. V nasprotju z Wadi Mujib je v Wadi Numeiri precej manj vode, zato je primeren tako za neplavalce in otroke kot tudi za ljudi, ki iščejo osvežitev, a se nočejo popolnoma zmočiti. Mimogrede, želeli smo si ogledat Wadi Mujib, vendar vstop pod 18, zaradi svoje zahtevne poti ni mogoč. Zato smo izbrali skrit kanjon brez vstopnine. Vodnika ne potrebujete in parkirišče je brezplačno. Vendar pa je priporočljiva previdnost. Na začetku je precej odprto in na žalost veliko domačinov pusti svoje smeti, a globje, ko greš, bolj in bolj narava dobi svojo lepoto. Pred parkiriščem smo opazili Beduinsko vas in njihovo bivališče je izgledalo precej siromašno. Bivališča so pokrita z dekami, rjuhami in preprogami. Živijo v sožitju s kozami. Otroci ne hodijo v šolo. 

Ta izjemen kanjon, ki leži blizu Mrtvega morja, je znan po svoji viseči skali na začetku poti ter veličastnem in dolgem ozkem prehodu skozi skalno formacijo. 

Visoke skale so gladke in v njih je videti različne plasti kamnin. 

Vse skupaj smo hodili dve uri, med potjo pa nas je spremljal potoček, ki je poskrbel za osvežitev v vročem sončnem dnevu. Obutev mora biti lahka in nezdrsljiva, nekaj kar lahko zmočiš. Mi smo imeli platnene superge. Proti koncu kanjona nas je za finale pričakal mini slap, kateri je poskrbel za konkretno osvežitev. Za nami je bil zelo lep izlet… 

Svoje potovanje smo nadaljevali v mesto Wadi Musa. Za prenočitev smo izbrali najbolj kul in naj prijaznejši hotel Nomads hotel. Za lepo sobo s pogledom na Petro za 4 osebe, vključno z zajtrkom za dve noči smo plačali 120 jodov. 

Na vrhu Nomads hotela pa smo dan zaključili s sončnim zahodom, kozarcem vina ( da, imeli so na veliko presenečenje alkohol 😆), lepim razgledom, pomirjajočim orientalskim ambientom in seveda s šišo z okusom lemon mint.

JORDANIJA 4.dan/ 5.dan/ 6. dan

4.dan,,

” ….proti eni od sedmih svetovnih čudes, Petri….”

Dan se je zgodaj začel ob 5:45. Pojedli smo obilen zajtrk ob 7.00 in se odpravili proti eni od sedmih svetovnih čudes, Petri. Parkirali smo na brezplačnem parkirišču pred vstopom. Že na parkirišču je prišel do nas možakar in nam ponudil vhod z zadnje strani. Nekako mu nismo zaupali in smo raje izbrali uraden vhod. Vstopnico v Petro vključuje Jordan pass. Na vhodu ti takoj nudijo tudi jahanje s konjem. Na izlet smo se mentalno pripravili, da bomo hodili več ur. Oblečeni in obuti smo bili udobno, namazani smo bili s sončno kremo, imeli smo veliko vode. Izlet smo začeli ob osmi uri zjutraj. Pretirane gužve še ni bilo.

Pot se začne s hojo po Al-Siq, kanjona, na koncu katerega te iza vogala pričaka veličasten pogled na znamenito zakladnico (The Treasury) Petre. Takoj te zasujejo domačini, z vprašanji če hočeš jahat kamelo, ali pa če te odpeljejo do razgledne točke za slikanje. Želeli smo videti zakladnico iz razgledne točke, in smo se s fantkom zmenili za ceno 5 jodov na osebo. Peljal nas je po kamniti steni do vrha, kjer so nam takoj ponudili tudi bedouinski čaj. Razgled je bil res slikanja vreden, tako da smo tudi mi nekaj časa porabili za poziranje.

Ko smo se naužili pogleda, smo se spustili nazaj na ravna tla, in pot nadaljevali z ogledom preostalih točk znamenitega starodavnega mesta Petre. Ena od teh točk je bila tudi High place of Sacrifice, za katero je bilo potrebno prehoditi kar veliko stopnic. Čeprav je pot do vrha kar utrujajoča, te zgoraj čaka neverjeten razgled na celotno Petro in tudi na mesto Wadi Musa. Iz tam se je videl celo naš hotel. Zgoraj je tudi neke vrste okrepčevalnica, kjer lahko kupiš kaj za popit ali za pojest. Nam je zmanjkalo vode, tako, da smo kupili eno 0,5l vodo za 1jod. Smo pa takoj obžalovali, saj je plastenka udarno smrdela po dreku. V Jordaniji voda ni pitna, in kadar kupuješ vodo, moraš preveriti, ali je plastenka res industrijsko zaprta. To vodo smo takoj odložili in se smrdečih rok in žejnih ust odpravili nazaj po stopnicah navzdol. Noge so nas komaj držale, a smo pred sabo imeli še en velik vzpon – The Monastery. Pred tem smo se ustavili še pri stojnici s spominki, kjer smo se barantali za nižjo ceno. Vedno ti najprej povejo najvišjo ceno, s katero se nikoli ne smeš strinjat, potem pa te vprašajo koliko bi ti največ dal…..

Zadnjo točko Petre – the Monastery – je sin preskočil, ker se je odločil, da bo počakal v senci pred restavracijo. Jaz pa tudi nisem bila sigurna ali se bom uspela povzpeti na, po pripovedovanjih nekaterih, naporen hrib. Bilo je zelo vroče in pot je bila kar strma. Ko pa sem videla skupino ljudi nad 60 +, ki so se vračali s palcami, sem vprašala nekega dedija, do kam je prišel. Rekel mi je suvereno: ” to the top “. Vprašala sem ga še, če mu je bilo naporno in on mi je odgovoril : ” You only need courage ” Takrat sem dobila tako motivacijo in zagon, da sem se samo zagnala in si rekla, Renata, zmogla boš.

Vsake toliko vidiš boge osličke kako nosijo po takem hribu in strmih stopnicah posamične turiste. Po dobri uri strme hoje, smo prišli do zadnje točke, do finala mesta Petre, the Monastery. Občutek je bil res zadovoljiv.

Ko smo se vračali nazaj proti izhodu smo bili res že zelo utrujeni, prehodili smo približno 30 km, hodili smo vse skupaj osem ur, popili smo 6 litrov vode, moji sandali so bili uničeni in podplati goreči. Roke in noge sem imela otekle in telo je komaj čakalo na svež prš tuša.

V sebi pa sem se počutila prijetno utrujeno in veselo, ponosna na vse nas. Na koncu dneva sem si rekla, da se je izplačalo, ker je Petra res čudo sveta. 🎉🏆

5.dan.

“One day in Aqaba is not enough.” 

Zjutraj smo se še vedno težkih nog odpravili na zajtrk. Imeli smo razgled na Petro, ob katerem smo se spominjali kakšna neverjetna, a naporna izkušnja je bilo to sveto mesto.

Naš naslednji cilj je bilo mesto Aqaba, mesto ob Rdečem morju. Ko smo stopili iz avta pred Bedouin Garden Village hotel, je v nas butnila vročina in suh zrak. Zunaj je bilo približno 35 stopinj. Hotelček, v katerem smo bivali eno noč, nas je spominjal na Bali. Ima spiritualen, sproščujoč duh in osebje je zelo ustrežljivo in prijazno. Zaposleni na recepciji nas je vprašal kako to, da smo samo en dan v Aqabi in še dodal: “One day in Aqaba is not enough.” 

Izposodili smo si maske in plavutke za 3 jode na osebo in odšli snorklat v Rdeče morje. Videli smo morski svet, kot ga v našem morju ni. Ribice vseh barv, kot v akvariju; zlate, vijolčne, modre, pisane, velike, male, tiste ki se napihnejo,…Videli smo tudi potopljeni tanker in koralne grebene kot v risanki. Po dvo-urnem snorkljanju, smo se utrujeni in lačni vrnili čez cesto v naš hotel in preostanek dneva preživeli ob bazenu. 

6. dan

“Muhamed je stopil na gas, vklopil glasbo in nas v arabskem stilu odpeljal do puščavskega kampa v Wadi Rumu“

Ta dan smo se zjutraj še malo okopali v osvežujočem bazenu, potem pa zapustili mesto ob Rdečem morju in svoje potovanje po Jordaniji nadaljevali v puščavi Wadi Rum. Jaz osebno sem se najbolj veselila obiska te destinacije od vsega potovanja. V tej puščavi so snemali veliko filmov npr. Star Wars, The Martian, Aladdin, Dune, Lawrence of Arabia, Transformers itd.

Zmenjeni smo bili z našim voznikom in lastnikom kampa Safari Adventure na parkirišču pred Wadi Rum. Ko smo prihajali na parking smo že videli našega voznika Muhameda, oblečenega v belo tuniko in bele hlače,  kako nam maha pred svojim belim jeepom.😄

Povzpeli smo se na zadnjo stran jeepa, kjer so bile nameščene klopce in tenda za senco, ter začeli našo puščavsko avanturo.

Muhamed je stopil na gas, vklopil glasbo in nas v arabskem stilu odpeljal do puščavskega kampa v Wadi Rumu. Ko smo prispeli v naš kamp, v notranjosti puščave, smo bili prijetno presenečeni. Dobili smo dve sobi z lastno kopalnico, v vsaki sobi pa veliko panoramsko okno s pogledom na puščavo. V sobah so tudi klime, ki delujejo na sončno energijo. Po kosilu smo odšli na štiri-urni jeep tour. Doživeli smo neverjetne razglede, avanturistično vožnjo in vzpon po sipinah z jeepom, bordali smo po pesku, božali kamele, videli scene iz znanih filmov, veliko smo se fotografirali, pili bedouinski čaj, sprobali bedouinski make up in na koncu naše ture videli lep sončni zahod. 

Dražen pa je slišal samo slikaj, slikaj, slikaj….📷📸😄

Ko smo se vrnili v kamp, je bil že mrak in Muhamed nas je povabil na večerjo. Večerjo so nam spekli v tandirju, ki je bil zakopan v pesek. Spekli so zelenjavo, piščanca, krompir in riž. Zraven pa smo imeli v jedilnici še veliko raznih solat in omak.

Pojedli smo okusno večerjo, poslušali arabsko muziko, ki je malo podobna balkan sceni, malo poklepetali z Muhamedom in se po lepi izkušnji puščave odpravili v sobe na počitek. Zaspali smo ob luninem siju, ki nam je obsvetila nebo z zvezdami in mistično puščavo.

Jordanija 7.dan in zaključek potovanja

7.dan

Zbudili smo se, ko je sonce svoje žarke sramežljivo ponujalo v našo sobo kampa skozi napol navlečeno zaveso. Šli smo v jedilnico na zajtrk, po zajtrku pa sta Nika in Patrik odšla s kamelami po puščavi. Spremljal jih je “the camel guy”, za katerega smo kasneje izvedeli, da trenira “camel racing”. Edina beseda, ki jo je znal v angleščini je bila camel. 😄

Prišel nas je iskat naš šofer Muhamed in nas s svojim jeepom odpeljal iz puščave na parkirišče, kjer nas je čakal avto. Poslovili smo se, se zahvalili za zanimivo vodenje po puščavi, za dobro in nepozabno izkušnjo. Nika mu je obljubila, da pride s fantom nazaj, Patrik pa mu je bil tako všeč, da ga skoraj ni izpustil. V hecu mu je rekel: “Where are you going, you are staying here.”

Odpeljali smo se v zadnje mesto potovanja v Jordaniji, v Madabo. Namestili smo se v Mariam hotel in tam končno videli tudi evropske turiste. Po kosilu ob bazenu smo se odpravili v mesto Madaba. Opazili smo ogromno smeti in plastike vsepovsod.  Mesto je tipično arabsko, kjer so ženske pokrite, po deveti uri zvečer pa vidiš samo moške, ki se zbirajo s svojimi avtomobili, v katerih je glasna muzika. Moški ob cestah dobesedno bulijo vate in večina te ogovori tudi iz avta. Venomer sprašujejo iz kje si itd. Za njih je to, da vidijo turiste nekaj zanimivega, to njihovo ogovarjanje pa se nam zdi neobičajno in mogoče tudi vsiljivo.  Po deveti uri zvečer se ženska res ne počuti varno v takem mestu. Ko smo se vrnili v hotel, je tudi neka punca želela it sama na sprehod, pa ji je receptor to resno odsvetoval.

To je bil naš zadnji večer v Jordaniji in okusili smo vse menije, ki jih ponuja Jordanija. Najbolj nam je bilo všeč mesto Petra in na prvem mestu puščava Wadi Rum. 

VTISI

Zelo je opaziti, da je mesto arabsko, da je razlika med žensko in moškim, hočeš ali ne, si moraš pokriti dekolte, če si ga sploh upaš imeti. Turisti so v tem letnem času med množico Arabcev kaplja v morje in takoj vzbudiš njihovo čutilo vida.

Njihovo sveto načelo je družina, družino imajo res zelo razširjeno. Poznajo vse, na porokah imajo lahko čez 20000 svatov, zabave pa so razdeljene po spolih. Spoštujejo svojo ženo in po pogovoru z domačinom, je mama glava družine. V zunanjem svetu mora biti ženska pokrita, ko pa je sama s svojim možem je lahko oblečena po zadnji modi, če želi.

ZAKLJUČEK

Vsako potovanje te nauči veliko stvari, napolni te z lepimi izkušnjami, doživetji, trenutki, vedno pa si vesel, ko se srečno vrneš domov, v svoj svet.

Na letalu za nazaj domov pa že razmišljam o novi destinaciji, ki bi jo rada obiskala.