Yuhuhu pa je za nami prevoženih 1850 km😀🥰 preko Hrvaške, Bosne, Srbije, Črne gore in nazaj domov preko Bosne.
Tuzla, Višegrad, Zlatibor, Žabljak, Durmitor, Nikšić, Blagaj, Mostar, Drvar, Karlovac,…🏍️🏍️
1. dan
V soboto smo se ob deveti uri zjutraj še z dvema prijateljema odpravili z motorji na moto turo po Balkanu. Prvo mejo smo prečkali na mejnem prehodu Obrežje. Večinoma smo se izogibali avtocestam, vendar do Velike Gorice smo jo uporabili, da malo profitiramo s časom in energijo. Pot do meje Novi Grad v BIH je bila razgibana z zanimivo okolico.
Prispeli smo v Novi Grad, parkirali motorje, slekli opremo, in lačni in žejni sedli za mizo. Takoj nas ogovori prijazna domačinka in pove, da je odšla kuharica nekaj uredit na pošto.🙈🙈🙈 S kolegico sva se odpravili v bližnjo trgovino po pijačo in banane. Malo smo si pomirili lačne želodce in ugasnili hudo žejo, ko se prikaže kuharica in nas med oblačenjem belega predpasnika sprašuje kaj bomo pojedli. Seveda smo ji vsi glasno s smehom veselo zaploskali, ker smo jo le dočakali in zaradi pričakovanja, da bomo končno nekaj toplega pojedli. Ko smo se najedli, smo se odpravili proti Tuzli. Na potovanju z motorjem smo si vsakič rezervirali prenočišče s parkirnim prostorom ali garažo sproti. Tako smo naredili tudi za hotel v Tuzli in rezervirali lepo opremljen hotel Dorrah, s prijaznim osebjem in varovano garažo. Cena nočitve z zajtrkom v vseh hotelih našega potovanja (4 nočitve) je bila v povprečju 45-55€. Zvečer smo si ogledali mesto Tuzla, ki nas je vse prijetno presenetilo. Čisto slučajno smo naleteli na biker cono in koncert Psihomodopop. Gobac je faca za znoret. Bilo je vrhunsko. 🤪🤘🎸🏍️
2. dan smo zjutraj ob devetih po zajtrku krenili proti Višegradu in Zlatiboru. Prečkali smo mejo s Srbijo, na meji gužvaaa, mi pa lagano prehitimo kolono in se parkiramo pred carino. Pot nadaljujemo mimo zanimive pokrajine, ovinkov in naredimo pavzo pri preroški vasi Kremna. Tukaj naj bi stric in nečak Tarabić prerokovala prihodnost. Medtem, ko poslušamo zgodbo o prerokih nas dohitijo dežni oblaki in zato se hitro oblečemo v dežne kombinezone in nadaljujemo pot v Zlatibor. To je znana srbska turistična planina, za katero bi rekla, da se razvija iz sklopa počitniških hiš v turistično središče z ogromnimi stavbami in hoteli. Jezero, ki je nameščeno v središče mesta je obdano s fontanami in light showom v ritmu glasbe.
3. dan pičimo po zajtrku v Črno goro. Na meji nas pričaka carinik, ki se z veseljem z nami pogovarja in ugotavlja, da nas “baš briga in da uživamo”.🤪😀
Čaka nas dan prežet z lepotami Črne gore. Vozimo se mimo Žabljaka, ki je najvišje ležeče mesto na Balkanu. Tukaj že občutimo temperaturno razliko iz 35°C (v središču Bosne) na 14°C. Spremlja nas dež, oblečeni smo v kombinezone, tako da nas ob vožnji ne zebe in nismo mokri. Dvigamo se višje in prispemo v največji gorski masiv Črne gore Durmitor. Gorski vrhovi, ki jih je več kot 50 (nekateri višji od 2000 m), so neverjetnih oblik. Vidimo še širne planine, čudovita ledeniška jezera, smaragdno barvo reke Tare, tipične gorske hiške, osupljive razglede in živino – največ ovc, ki se pase po prostranih travnikih. Vse to je nacionalni park Durmitor. Skozi kamnite tunele v skali, ki jih je veliko, se spuščamo do reke Tare, vidimo tudi kanjon, nadaljujemo pot v mesto Nikšić. Tukaj se razkomotimo v hotelu Yugoslavia, kjer nam prijazno in strokovno osebje priskrbi garažo za naše motorje. Zvečer si ogledamo mesto, ki je kar živo, glede na to, da je sredina tedna.
4. dan krenemo po obilnem “Yugoslavia doručku” nazaj proti Bosni.
Ustavimo se v Blagaju na izviru reke Bune, v Jablanici na najboljši jagnjetini, ogledamo si tudi Ramsko jezero.
Vozimo se po neskončni ravnini, lahko bi ji rekla balkanski “Route 66”, kjer je veliko hiš zapuščenih. Obdaja nas veliko gozdov, čas se je tukaj ustavil. Spominja nas na prizore iz filmov divjega zahoda.
Okoli osme ure zvečer prispemo v mesto Drvar. Ustavimo se pred hotelom Drvar in s kolegico greva vprašat, če imajo prosto sobo. Z veseljem preneseva veselo novico fantoma. Vsi smo že utrujeni, ta dan smo prevozili največ km. Zadnje prenočišče v katerem smo pristali na naši moto turi je klasično socialističen hotel, v katerega že dolgo niso nič vlagali.
5. dan spakiramo stvari in se odpravimo proti domu. Ogledamo si še Titovo pečino.
Pred mejo udarimo še en offroad zaradi cestnih del in zapore na cesti. Umažemo motorje z blatom in blatni prispemo v Željavo. Ogledamo si vojaško letalsko bazo Željava, ki je eden izmed najbolj skrivnostnih vojaških objektov zgrajenih v času bivše Jugoslavije. Nahaja se na meji med Hrvaško in Bosno, v bližini Bihača. Podzemna baza je bila zaščitena tudi pred jedrskim napadom. V objektu vlada trda tema, izgubiti pa se je moč v trenutku. Z motorjem smo se zapeljali v notranjost do prvega tunela, občutili pa smo hlad in neugodje.
Naše zadnje skupno kosilo smo pojedli v Karlovcu. Po kosilu je naš cilj samo še naš ljubi dom.
Srečni, živi, zdravi, polni lepih vtisov s potovanja po Balkanu smo prispeli na mejo s Slovenijo, kjer nas carinik vpraša, če imamo kaj za prijavit. Dražen mu odgovori: “Imamo, polno crknjenih muh in os.” 😀😁
Potovanje je minilo, za nami je lepa izkušnja v dobri družbi in nepozabna daljša moto tura.❤️🏍️🏍️
