Potovanje po Apuliji

“Pet dni smeha, ljubezni in špagetov “

Pozdravljeni bralci,

Danes vam bom pripovedovala o nepozabnem petdnevnem potovanju po slikoviti Apuliji, ki sem ga doživela z mojim čudovitim možem. Odločila sva se, da začneva svojo avanturo v romantičnih Benetkah, od koder sva letela v pravljični Bari.

Dan 1: Polignano a Mare – Prvi koraki ob morju do Monopoli

Prvi postanek najinega potovanja je bil osupljiv Polignano a Mare. Z roko v roki sva raziskovala ozke uličice starega mesta in uživala v razgledih na kristalno čisto morje. Začetek potovanja je bil kot pravljica, ki se je odvijala ob zvokih valov, ulične romantične glasbe in dobesedno fuziji okusov, ko sva probala vsak svojo jed v luštni romantični restavraciji ob morju, kjer ti pivo postrežejo v posodi za šampanjec. Ob okušanju hrane sva se oba začela predajati neopisljivo dobrim okusom, hrana je dobesedno pobožala moje brbončice v ustih in še marsikje.

Pot sva s svojim najetim vozilom Pando nadaljevala v Monopoli, kjer sva prespala v sanjskem prenočišču na majhni, a luštni družinski posesti v Casale Petrarolo. (nočitev z vegetarijanskim zajtrkom 57 eur)

Dan 2: Monopoli – Alberobello – Locorotondo – Ostuni – Torre dell’Orso

V Monopoliju sva našla idilično prenočišče, kjer sva se prebudila ob vonju sveže kave in zvokih italijanskega jutra. Spoznala sva prijazne domačine in se potopila v lokalno kulinarično doživetje. Monopoli je resnično mesto, ki očara s svojo preprosto lepoto. Očarale so naju zelo stare oljke in oljčni nasadi, kajti v Italiji sva opazila, da ni neobdelane površine travnika ali polja. Ali so nasadi dreves, mandarin, sadja ali pa so graciozna oljčna drevesa.

Podala sva se v čarobno mestece Alberobello, kjer naju je očarala Trulli vasica z nenavadnimi stožčastimi belimi hiškami. Sprehajala sva se med ozkimi ulicami, si privoščila domače specialitete in občudovala arhitekturno edinstvenost kraja. Vasica Trulli je stara več tisoč let in je ena od najlepših vasi Italije, od leta 1996 pa je uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine.

Pot sva nadaljevala v slikovit Locorotondo – okroglo mesto v vinorodnih gričih, kjer sva se izgubila med belimi hišami in uživala v razgledih na zeleno pokrajino. To okroglo mesto naju je prevzelo s svojo romantično atmosfero.

Z najino simpatično Pandico sva nadaljevala pot mimo kraja Ostuni, znanega tudi kot ” belo mesto“. Naredila sva par fotografij in privoščila sva si osvežitev v eni od lokalnih kavarn. Ko sva zapuščala to belo mesto, sva se ustavila na cesti, ker sva opazila za nama mesto Ostuni na hribčku in ta pogled je bil res vreden ustavljanja.

Najin dan sva končala v mestu Torre del Orso. Poiskala sva najino najeto prenočišče, ki je bil Hotel Belvedere. (nočitev z obilnim zatrkom 76 eurov) Ko sva se razkomotila, sva odšla raziskovat mesto in odkrila sva sladico, ki je mož ne more pozabiti še danes. Imenuje se spumone, to je sladoled zavit v papir, v sladoledu je lahko različno sadje, midva sva probala z lešniki in tudi s figami. Natakar nam je porcijo spumone sladice olepšal še s prelitim lokalnim, doma narejenim likerjem.

Dan 3: Torro del Orso – Cave of the Poetry – Leucca – Torre San Giovanni – Galipoli – Lecce

Ko sva pojedla obilen zajtrk s pogledom na morje sva si želela ogledati jamo poezije- Cave of Poetry, ki je tako opevana v tem kraju tudi s strani National Geographic. Ko prideš na to mesto se sprehajaš po skalah, videti je visoke klife in neustavljivo in močno morje, ki tolče v njih. Na sredini poti je videti dva naravna bazena z morsko vodo, imenovana Odlična poezija in Mala poezija. Razburkano morje, atmosferski in kraški dejavniki so povzročili zrušitev kamnitega pokrova in dali življenje opevanem sanjskem kraju, ki je bolj opisano v raznih literaturah z besedami, kot me je vizualno dejansko prepričalo.

Nadaljevala sva razburljivo pot na jug, mimo t.i. karibskih plaž v čarobnem Salentu, majhnimi vasmi in kmetijami.

Najina pustolovščina se je nadaljevala proti jugu, kjer sva dosegla spektakularni rt Leuca. Je najnižja točka geografske pete italijanskega polotoka, kjer se tudi mešata Jadransko in Jonsko morje. Tukaj sva videla kakšno moč ima morje, ko z valovi ustvarja peno in je morje tako glasno, da v divjih visokih valovih slišiš šepet zgodbe vetra in šumenje valov ustvarja pravo simfonijo morske moči. V tem mestu sva želela pojesti kosilo, vendar so bile vse trgovine, bifeji in restavracije zaprte. Novembra je bilo opaziti, da mesto spi, ljudje so se preselili iz obmorskega kraja v središče Apulije.

Lačna sva nadaljevala pot do najbolj znanih plaž v Apuliji, prispela sva v Torre San Giovanni, si ogledala rajsko “karibsko” plažo, vendar je bilo obmorsko mesto tiho in melanholično. Prazne plaže, zapuščene ulice in oblačno nebo je spremljal veter, ki je ustvaril sliko v kateri je mesto žalovalo v tišini ob odsotnosti svojih običajnih živahnih vibracij.

Pojedla sva piškote, ki sva jih imela s seboj in nadaljevala svojo popotno avanturo z najino najeto Pandico v mesto Galipoli. Mesto naju je pozitivno presenetilo, kajti končno sva prišla v civilizacijo, mesto je bilo živahno in sonce je s svojimi žarki obsijalo zaliv, sijoči žarki so poudarili barvitost stavb in morsko panoramo. Pojedla sva pozno kosilo in po sprehodu po ozkih ulicah občudovala ob morju sončni zahod. Zvečer sva se odločila še za sladko razvajanje v italijanski slaščičarni, kjer sva se predala razkošnim okusom. Z zadovoljnimi brbončicami sva nadaljevala pot proti Lecce, kjer sva si rezervirala prenočišče v apartmanu Maison Patricia. Za nočitev brez zajtrka sva plačala 50 eurov.

Dan sva v Lecce zaključila z romantičnim večernim sprehodom po mestu. Ob kozarcu vina sva občudovala osvetljeno znamenito katedralo, ki je kraljevala v nočnem nebu in ustvarjala nepozaben zaključek dneva v tem čarobnem mestu.

Dan 4: Lecce – Taranto – Matera – Bari

Zjutraj sva se okrepčala z zajtrkom v eni od restavracij in nadaljevala pot do zgodovinske Matere.

Ustavila sva se še v mestu Taranto, ki je veliko obmorsko mesto. Med sprehodom po ozkih srednjeveških ulicah z belim sušečim perilom, ki visi na ulico, sem zagledala na tleh slamo in na ulici ljudi, ki so bili oblečeni kot v srednjem veku. Za trenutek nisem vedela kaj se dogaja, potem pa sva opazila, da sva se znašla v kadru snemanja filma The Poet . Vprašala sva ljudi in igralce in naletela tudi na angleško govorečega verjetno zaposlenega v režiji, ki nama je razložil, da snemajo film Giacomo Leopardi – Film italijanskega skladatelja. Razložil nama je, da so tisti dan snemali film v italijanskem (sinhronizacija) in angleškem jeziku. Bilo je zelo zanimivo, pustil nama je, da posnamem igralce, sceno in ko so začeli snemati kader, sva se odmaknila v ulico. Ko so posneli določen kader, sva se še enkrat sprehodila po filmski sceni, pozdravila sem igralce in sedaj komaj čakam, da si bova ta film Leopardi tudi ogledala.

Po zanimivem in nepričakovanem doživetju sva razmišljala ali bi se pridružila ekipi filma, vendar so naju preveč motile kamere, zato sva raje zbežala v Matero. Hahaha, malo za hec.

To starodavno mesto naju je očaralo s svojo arhitekturo in zgodovinskim značajem. Mesto je bilo zanimivo, sprehodila sva se po ulicah starih srednjeveških zgradb, poslušala sva zgodovino in ugotovila, da je bila Matera leta 2019 razglašena za evropsko prestolnico kulture. Najbolj me je prevzelo mesto Sassi di Matera, kjer sva opazila bivališča vkopana v samo apnenčasto kamnino.

Nazaj v Bari – Zaključek s ščepcem melanholije

Potovanje sva zaključila v Bariju, kjer sva se sprehajala ob promenadi, si privoščila zadnjo italijansko večerjo, znamenito pico na trgu in obujala spomine na čudovite trenutke preteklih štirih dni.

V Bari sva prispela zvečer, kjer sva našla apartma, ki je bil zadnji a najboljši, točno v centru starega mesta. Zvečer sva se sprehodila po starih ulicah mesta, kjer sva bila priča pravemu italijanskemu življenju – kričanju otrok med ulicami, družinske obrti- izdelovanje testenin pred vrati njihovega doma, viseče perilo, rastline, ki so krasile balkone, družinske trgovine,… Tipična slika Italije, kot da bi se sprehajala po živahni kulisi filma o italijanskem življenju.

In ja, to je bila Italija- Puglia- kjer vsakdanje življenje zveni kot ljubezenski duet med testeninami in espresso kavnimi zrni.

Dan 5: Bari-Venecia

Zgodaj zjutraj sva se zbudila v apartmaju Borgoantico view, točno v centru mesta Bari, kjer sva za nočitev brez zajtrka plačala 73 eur. Mesto je še spalo, ko sva se odpravila na letališče, vrnila avto in zaključila petdnevno potovanje.

Srečna, utrujena in polna novih vtisov sva se odpravila nazaj domov.

In tako se je končalo najino petdnevno potovanje po Apuliji – deželi sonca, morja in nepozabnih trenutkov. Skupaj sva prevozila 620 km, a številne neprecenljive spomine sva pripeljala domov. Hvaležna sva za vsak trenutek in vsako odkritje, ki sva ga doživela skupaj.

Nasvidenje, Apulija! Nasvidenje Italija ! Hvala za čudovite trenutke, neprecenljiva doživetja, ki so naju napolnila s smehom in spomini za celo življenje.

Naslednjič se vidimo, ko bosta želodec in srce zopet hrepenela po italijanskih dobrotah.

CIAO !