Vietnam

Vietnam od severa do juga 2500 km

1. in 2. dan – Hanoi: Dobrodošli v kaosu, kjer kraljujejo pho juhe in bonsaji

Hanoi nas je sprejel s svojo staro četrtjo, kjer ima vsaka uličica svojo zgodbo in vonj po pho juhah piše kot uvod v romantično dramo. Prenočevali smo v hotelu Hanoi Sky Hotel, ki je bil v epicentru dogajanja (dve nočitvi- triposteljna soba 90 eur).
Med raziskovanjem mesta smo okusili mango in tiger fruit na ulici, kjer ti sadje odrežejo s takšno strastjo, kot da si pravkar postal VIP gost.
Seveda, nismo pozabili na znamenito Train Street, kjer vlak drvi skozi ozke ulice, medtem ko domačini še vedno mirno pijejo kavo. In če že govorimo o kavi – egg coffee je nekaj, kar je treba poskusiti vsaj enkrat (ali trikrat, če ste kavarniški entuziast).

Egg coffee in salted coffee: Od skepticizma do popolne odvisnosti

Ko sem prvič slišala za egg coffee, sem si predstavljala nekaj ogabnega – kavo z umešanimi jajci? Halo, kdo to pije? Ampak ker sem po naravi radovedna (in lačna novih doživetij), sem si rekla: “No, saj če lahko Vietnamci to pijejo že desetletja, ne bo meni nič hudega.” In res – presenečenje je bilo popolno. Egg coffee ni le pijača, je sladica v skodelici. Mehka, kremasta pena iz stepenih jajčnih rumenjakov, sladkorja in kondenziranega mleka na vrhu močne vietnamske kave ustvari popolno harmonijo. Po prvem požirku sem bila prodana – to je kot tiramisu, ampak v tekoči obliki!

Še večje odkritje pa je bilo za našega Patrika salted coffee, ki ga je takoj razglasil za svojo najljubšo vietnamsko pijačo. Sprva je kombinacija soli in kave zvenela kot slab eksperiment iz kuhinje, ampak je bila pravzaprav neverjetna. Rahlo slana, kremasta pena na vrhu kave je poudarila sladkobo in okus, kot da bi pili slano karamelo v obliki kave. Patrik je vsako jutro začel z naročilom: »One salted coffee, please!«

Če torej obiščete Vietnam, pozabite na kapučine in espresse – tukaj sta egg coffee in salted coffee pravi zmagovalni duet, ki vas bo iz skeptika spremenil v navdušenca v enem samem požirku!

V Hanoi smo si ogledali še Ho Chi Minhovo grobnico, kjer smo od zunaj občudovali monumentalno arhitekturo in se spomnili na velikega moža, ki je Vietnamcem res pustil dediščino, Dong Xuan market, kjer sem si kupila široke hlače za 3 eur in krilo za 5 eur, Ngoc Son Temple, Temple of literature, kjer smo opazovali lepe mlade Vietnamke, ki so bile oblečene v čudovite pisane tradicionalne obleke AO DAI. Izžarevale so eleganco in ponos s svojim naravnim občutkom za estetiko. Postavljale so se pred fotografa, njihove drže pa so bile prefinjene in premišljene, kot da bi bile del starega templja. Obiskali smo tudi Hoan Kiem Lake, kjer smo opazovali vredne, lepe in več let stare bonsaie. Ker pa kultura ni vse, smo večer zaključili v spa salonu z masažo za samo 8 do 15 evrov. Ja, točno tako – v Evropi bi za ta denar dobili le nasmeh maserke. Obiskali smo še night market in beer market, kjer dobiš pivo pod 50 centov.

3.dan – Hue: Motorčki, cesarska palača in nove eksplozije okusov

Po nočnem letu smo se ob 22.00 z Vietnam Airlines spustili v Hue. Tam nas je čakal taksist Grab, ki nas je odpeljal do hotela (8 eur), naslednje jutro pa smo presedlali na motorčke. (8€/ dan)
Hue je mesto, kjer se zgodovina sreča z gurmani. Po naključju smo naleteli na vietnamsko restavracijo s pogledom na imperialno mesto, kjer nas je šef razvajal z ingverjevim čajem in bananami – kot bi nas poznal vse življenje.

Po obisku cesarskega mesta, kjer smo se v prometnem kaosu počutili kot pravi Vietnamci, smo šli še do Pagode, kjer so spominki kar klicali po tem, da jih vzameš domov.

Popoldan smo se z vlakom odpravili z backpacki do Dananga čez legendarni Hai Van Pass. Serpentinasta cesta, ki se vije med gorami in morjem, ponuja razglede, ob katerih se ti zazdi, da si vstopil v razglednico.
A tisto, kar me je najbolj prevzelo, je bila džungla, ki se je kot živi zeleni tunel vzpenjala nad cesto. Ko smo se vozili mimo bujnega rastlinja, sem se počutila, kot da sem vstopila v prizor iz vietnamskega filma.
Medtem ko sem občudovala pokrajino, sem razmišljala, kako je ta prehod nekoč bil strateška točka v vojni, danes pa je kraj miru in naravne lepote, ki očara prav vsakogar.

Hai Van Pass je resnično cesta, ki ne vodi samo od enega mesta do drugega, ampak te popelje tudi skozi srce vietnamske divjine in zgodovine.
Tri ure smo se peljali na komfortnih sedežih (izbrali smo si dražje karte – 70 eur za tri osebe) in uživali tudi lokalno postrežbo v sosednjem vagonu, kjer je vietnamski pevec zabaval občinstvo.
Ker pa ne bi bili pravi popotniki, če ne bi vnaprej organizirali prevoza, sem med vožnjo prek spleta zrihtala privatni prevoz iz Dananga do Hoi Ana, z obveznim postankom pri Dragon Bridge za popolno Instagram fotografijo. 🤩

4. in 5. dan – Hoi An: Novo leto z lanternami, bleščicami in romantično plovbo

Hoi An nas je pozdravil z dežjem, ki je do poldneva izginil kot slaba šala. Prenočevali smo v hotelu Quynh Chau Homestay-dve nočitvi 45 eur.
Zjutraj smo si izposodili skuterčke v hotelu in se zapeljali v najbolj romantično mesto na svetu.

Življenje v Vietnamu je neverjetno poceni – obroki stanejo od 2 do 6 evrov, masaže od 8 do 15 eur, liter bencina pa je 72 centov.

Vietnam je država, kjer se na motorčkih peljejo cele družine – od dojenčkov do babic, pogosto pa tudi dame v visokih petah ali kar bose. Na motorju smo videli vse – od jajc in sadja do pravih mobilnih kuhinj. Ceste so kaotične, prečkanje pa šport za tiste z živci iz jekla. Tukaj ne ustavljajo – ti samo stopiš na cesto in moliš, da se ti ognejo. 🤪
Avto uporabljajo le in večinoma taxisti ali tisti, ki s prevozom ljudi od enega mesta do drugega s tem služijo svoj kruh. Povprečne družine si avto težko privoščijo. Prav tako pa tudi stanovanje (v eno ali dvosobnem stanovanju živijo pogosto kar tri generacije).

Novo leto smo pričakali v pravem glamurju – jaz sem si nadela vse bleščice, ki jih premorem in zlato majčko. 😀
Z ladjico v Hoi An smo se popeljali po reki, spuščali lampijončke in opazovali lanterne, ki so osvetljevale mesto. Ko je ura odbila polnoč, so nas obkrožili ognjemeti, koktejli in pesem Happy New Year od Abbe.

6. in 7. dan – Ho Chi Minh: New York po vietnamsko in veselje na ulicah

Z najetim voznikom (65€ vozilo za sedem oseb, vozilo SUV) smo se odpeljali iz Hoi An v Hue, od tam pa poleteli v Ho Chi Minh. Mesto, kjer se zdijo ulice kot vietnamska različica Times Squarea, nas je takoj prevzelo. Visoke stolpnice, reklamne table in svetleči bari z gogo plesalkami so pokazali, da je tukaj zabava resen posel.

Naslednji dan smo obiskali Mekong Delto. Z lokalnim vodičem smo se vozili z ladjico, obiskali otoček s čebelami, kjer smo okušali čebelje izdelke in degustirali snake wine (ja, vino z mrtvo kačo!) in uživali ob tradicionalnem kosilu. Celodnevni izlet nas je stal le 24 evrov na osebo, vključeni pa so bili še kolesarski izleti in sončno vreme s 30 stopinjami.

En večer smo preživeli z našim prijateljem Antoniom, ki živi tukaj. Imeli smo srečo, da je Vietnam premagal Tajsko v nogometu – veselje na ulicah je bilo nepopisno! Ulice so preplavili motoristi s trobljami, ki so ustvarili pravi orkester sreče. Bilo je nepozabno. 🎉

8. 9. 10. 11. 12. dan otok PhuQuoc : Ko se počutiš kot kralj (in malo smrdiš po spreju)

Po vseh avanturah smo že šestič sedli na letalo in pristali na otoku Phu Quoc. Ko smo stopili z letališča, nas je ovila toplota tropskega raja. Ampak prava zmagovalna karta? Naš Cocopalm Spa & Beach Resort. Vegetacija kot iz razglednice, okolica tako urejena, da si želiš povabiti na obisk Jennifer Lopez, in soba? Tik ob plaži. Tako blizu, da bi lahko stopil iz postelje in že mečkal pesek med prsti.

Plaža je bila kot sanjska dnevna soba na prostem – ležalniki, dežniki, bar z osvežilnimi pijačami in smoothieji, ki so bili tako sveži, da bi jim skoraj posvetil pesem. Tudi restavracija na plaži nas ni pustila ravnodušnih – sveža morska hrana, lepo servirana, kot da se trudi za svoj Instagram profil.

Ko smo videli svojo sobo, smo se počutili kot kralji. Prostorna, udobna postelja z mehko, dišečo posteljnino – to je tisto, kar te spomni, da je dopust namenjen razvajanju. Tudi resort je bil čudovito miren. Nobenega kričanja ali “žuriranja za vsako ceno”, samo kulturni turisti, ki so, očitno, našli svoj zen. Mesto pa? Ravno prav živahno, a nikakor ne preveč turistično.

Cene na otoku so nas pozitivno presenetile – nižje kot v severnem delu Vietnama. Res je, da si lahko privoščiš pico ali burger, ampak za ceno, ki jo poznaš doma. Zato smo mi večinoma uživali v morski hrani–sveži,okusni in, kar je najbolj pomembno,brez nepričakovanih “trebušnih avantur”.

Seveda, motorčki! Najeli smo jih v resortu in se tri dni vozili po otoku. Priznam, tam, kjer smo bivali, mi je bilo najlepše, a raziskovanje nas je vseeno navdihnilo. Ena manj prijetna stvar? Komarji. Prvi dan sem bila že precej popikana, ampak ko smo posegli po spreju za jungle komarje, smo bili zmagovalci. Res, smrdi, a če si med vonjem in komarji, izbereš vonj. Komarjem očitno tudi ni bil všeč, ker smo po tem imeli mirne in brezskrbne noči.

Phu Quoc? Tropski raj z nekaj prigodami, ki ga naredijo še bolj posebnega. Če iščeš luksuz, sprostitev in kanček pustolovščine,je to kraj,ki ga moraš obiskati.Sprej pa vzemi s seboj,razen če si želiš postati glavni bife za komarje.

12.dan ✈️ Phu Quoc- Hanoi

Naš 12. dan potovanja smo zapustili otok Phu Quoc in poleteli nazaj v severni Vietnam, natančneje v glavno mesto Hanoi.

V hotelu Hanoi Sky Hotel, v stari četrti, kjer smo na začetku pustili del prtljage in se opremili z backpacki, smo pristali pozno zvečer. Res prijeten občutek je, ko te zaposleni prepoznajo, ti namenijo nasmeh in lepo dobrodošlico, kot da se vračaš domov. In čeprav nas je čakal le še zaključek potovanja, so nam topli sprejem in prijetno vzdušje v hotelu dali občutek, da nas Vietnam še vedno razvaja.

13. 14. dan: Ha Long Bay – biseri, Ti Top in zadnji izdihljaji Vietnama

Zjutraj smo se zbudili v Hanoiju rahlo utrujeni, a brez izgovorov – čakal nas je organiziran izlet v Ha Long Bay. Ko si z agencijo dogovorjen za celodnevno dogodivščino, moraš zapustiti udobno posteljo, se urediti, pojesti zajtrk in biti ob uri pripravljen. Naš vodič nas je že čakal pred hotelom ob 8.uri zjutraj, da nas popelje na čudovit dan.

Za dolge tri ure vožnje smo si privoščili luksuzni limuzina-bus. Ta izbira je bila več kot vredna, saj smo med vožnjo uživali v udobnih sedežih in celo malce zadremali. Prvi postanek nas je čakal na farmi biserov, kjer so nam pokazali celoten proces, kako iz školjke ostrige pride do pravega bisera. Na koncu ogleda je bila, seveda, trgovina – in veste, kaj to pomeni: ženske oči niso ostale ravnodušne. 🤩 Izbrala sem si čudovit prstan in uhane. Moj dragi? On je bil ves navdušen nad mojimi »dobrimi očmi za nakupovanje« in me celo spodbujal, naj si privoščim še kak kos.

Ko smo prispeli v pristanišče, nas je že čakala ladja. Vkrcali smo se in takoj začeli razvajati brbončice z okusnim kosilom, pripravljenim na samopostrežnem bifeju. Med vožnjo mimo spektakularnih kanjonov sem ves čas imela občutek, da bom kaj zamudila, če ne bom vsega videla naenkrat. A izkazalo se je, da je bil ta strah popolnoma odveč. Program izleta je bil tako dobro organiziran, da si imel občutek, da zares užiješ vsak trenutek.
Na vrsti je bil poseben preizkus poguma – vožnja s plastičnimi kanuji. No, Patrik, naš navihanec, je z žarom v očeh takoj želel svoj kanu. Dražen pa je skeptično pogledal naš kanu in mi rekel: »A je to sploh zame? Glej ga, že zdaj je na meji, da ne potone!« Z nekaj vzpodbudnimi besedami smo se spustili na vodo, čeprav je bilo jasno, da se Dražen bolj drži za rob čolna kot vesla. Rahlo mokri, zaradi nestabilnosti kanuja in Patrika, ki je kao nehote poslal val proti Draženu, smo se peljali skozi idilično pokrajino med veličastnimi kanjoni v Ha Long Bay, videli opice in srečne turiste, pojoče Kitajce.
Naslednja postaja je bila jama. Čeprav zanimiva, se naša Postojnska jama ne da kar tako premagati – a priznam, da razgledi iz jame na Ha Long Bay so nekaj posebnega. Nato smo obiskali otok Ti Top, kjer me je prijazna gospa iz Indonezije prepričala, da gre za otok maršala Tita. Navdušena sem skupaj z Draženom stekla do kipa, a kaj hitro smo skupaj ugotovili, da to “ipak nije naš Tito”. Smo pa zato uživali v lepotah otoka, kjer lahko izbiraš med kopanjem na čudoviti plaži ali pa vzponom po 1000 stopnicah do razgleda, ki ti vzame sapo.

Ob 23.00 nas je pred hotelom že čakal taksi, ki nas je odpeljal na letališče. Tam smo se vkrcali na let za 24-urno potovanje domov, ki nas je vodilo prek Kitajske do Budimpešte in končno nazaj v Slovenijo.

Zaključek: Vietnam – dolga dežela, dolga pot, dolgi spomini

To potovanje je bilo res nekaj posebnega – nepozabna avantura, polna čudovitih trenutkov, okusne hrane, neštetih pogovorov z domačini (hvala, Google prevajalnik!), in čudovitih krajev. Prevozna sredstva so bila celotna zgodba zase: vlak, motorji, ladje, kanuji, in – ne pozabimo – deset letal.

Vietnam me je presenetil v vseh pogledih. Pred potovanjem sem slišala stereotipe o tem, kako jedo pse – a to enostavno ne drži. Vietnamci so izjemno pozorni do kužkov, ki jih obravnavajo kot člane družine.
Ženske veliko dajo na modo in svojo estetiko – videti jih, kako najemajo fotografe za popolne posnetke, je nekaj vsakdanjega. Kozmetična industrija cveti, in ne boste verjeli, najmanjši sončni faktor je 50 SPF.

Vietnam ni le destinacija, ampak doživetje, kjer se znajdeš med kulturo, kaosom in lepoto, ki ti vedno znova vzame dih – pa čeprav zaradi vročine ali pho juhe, ki je preveč začinjena.

Vietnam je res velik, dolg in raznolik. Z več kot 100 milijoni pridnih, prijaznih ljudi, mladim prebivalstvom in bogato kulturo me je popolnoma očaral. To je dežela, ki ponuja nekaj za vsakogar – od divjih dogodivščin do trenutkov popolne sprostitve.

Še dolgo bom v mislih potovala nazaj v deželo stožičastih klobukov.